Version 1.1 of the definition has been released. Please help updating it, contribute translations, and help us with the design of logos and buttons to identify free cultural works and licenses!

Definition/Sl

From Definition of Free Cultural Works
Jump to navigation Jump to search

Stabilna različica
To je stabilna različica opredelitve 1.1. Številka različice se z razvojem opredelitve posodablja. Različica opredelitve, ki jo lahko urejate, je na razpolago na naslovu Definition/Unstable. Za več informacij glejte authoring process. Če želite prispevati različico v drugem jeziku, glejte translations.

Povzetek[edit]

Ta dokument opredeljuje "prosta kulturna dela" kot dela ali izraze, ki jih lahko vsakdo za kakršen koli namen prosto preučuje, uporablja, kopira in/ali spreminja. Opisuje tudi nekatere dopustne omejitve, ki upoštevajo ali ščitijo te osnovne prostosti. Opredelitev razlikuje med prostimi deli in prostimi licencami, ki se lahko uporabijo za pravno zaščito statusa prostega dela. Opredelitev sama po sebi ni licenca, temveč orodje za določanje, ali je delo ali licenca "prosta".

Preambula[edit]

Družbeni in tehnični napredek za vse večji del človeštva omogoča dostopanje, ustvarjanje, spreminjanje, objavo in razširjanje različnih vrst del - umetniških, znanstvenih in izobraževalnih gradiv, programja, člankov - skratka vsega, kar je mogoče predstaviti v digitalni obliki. Za izvajanje teh novih možnosti in ustvarjanje bogastva kolektivno ponovno uporabljivih del so nastale številne skupnosti.

Večina avtorjev, ne glede na področje dejavnosti in amaterski ali profesionalni status ima resnično željo ustvarjati ekosistem, kjer se dela lahko na ustvarjalni način širijo, ponovno uporabljajo in izpeljujejo. Lažja kot je ponovna uporaba in izpeljava del, bogatejša postaja naša kultura.

Za zagotovitev delovanja tega sistema morajo biti avtoska dela prosta, s čimer mislimo na:

  • prostost uporabe dela in uživanje koristi njegove uporabe
  • prostost preučevanja dela in uporabo iz njega izpeljanega znanja
  • prostost razmnoževanja in razširjanja kopij, v celoti ali v delu, informacije ali izraza
  • prostost spreminjanja in izboljševanja ter razširjanja izpeljanih del

Če se avtorji drugače ne izrazijo, njihova dela ščitijo obstoječi zakoni o avtorskih pravicah, ki zelo omejujejo, kaj lahko drugi počnejo z njimi. Avtorji lahko svoja dela napravijo prosta z izbiro različnih pravnih dokumentov, imenovanih licence. Postavitev dela pod prosto licenco za avtorja ne pomeni, da izgubi vse pravice, temveč vsakomur daje zgoraj navedene prostosti.

Pomembno je, da vsako delo, ki je prosto, praktično in brez tveganja nudi zgoraj navedene prostosti. Zato smo natačno opredelili prostost licece in avtorskih del.

Označevanje prostih kulturnih del[edit]

To je Opredelitev prostih kulturnih del. Predlagamo vam, da se pri opisovanju vašega dela sklicujete na to opredelitev, kot npr. "To je prosto licencirano delo, v skladu z Opredelitvijo prostih kulturnih del." Če ne marate izraza "prosto kulturno delo", lahko uporabite tudi generičen izraz "Prosta vsebina" ali se namesto tega sklicujete na enega od obstoječih gibanj, ki izražajo podobne prostosti v bolj specifičnem kontekstu. Predlagamo vam tudi, da uporabljate logotipe in gumbe prostih kulturnih del, ki so v javni domeni.

Vedite, da tovrstno označevanje še ne daje pravic, opisanih v tej opredelitvi. Da bo vaše delo resnično prosto, morate uporabit eno od licenc proste kulture ali ga dati v javno domeno.

Za označevanje prostih kulturnih del vam odsvetujemo uporabo drugih izrazov, ki ne opredelijo jasno prostosti, npr. "odprta vsebina" in "odprti dostop". Ti izrazi se pogosto nanašajo na vsebino, ki je na razpolago pod "manj restriktivnimi" pogoji, kot jih določajo obstoječi zakoni o avtorskih pravicah, ali celo na dela, ki so samo "dostopna na Spletu".

Opredelitev licenc proste kulture[edit]

Licence so pravni instrumenti, s katerimi lahko lastnik nekaterih pravnih pravic te prenese na tretje osebe. Licence proste kulture teh pravic ne odvzamejo -- ni jih nujno sprejeti, in če so sprejete, dajejo prostosti, ki jih samo avtosko pravo ne daje. Kadar so sprejete, nikdar ne omejijo ali zmanjšajo obstoječih izjem v avtorskem pravu.

Osnovne pravice[edit]

Da je lahko licenca "prosta" v skladu s to opredelitvijo, mora brez omejitve dati naslednje prostosti:

  • Prostost uporabe in izvajanja dela: Licence morajo dovoljevati vsakršno, zasebno in javno, rabo dela. Za dela, pri katerih je to relevantno, mora ta prostost vključevati vse izpeljane uporabe ("sorodne pravice"), kot sta npr. izvajanje in interpretacija dela. Ne sme biti nobenih izjem (npr. v zvezi s političnimi ali verskimi zadržki).
  • Prostost preučevanja dela in uporabe informacij: Licencirancem morata biti dovoljena pregledovanje dela in uporaba znanja, kakor koli izpeljanega iz dela. Licenčnik ne sme npr. omejevati "vzvratnega inženirstva".
  • Prostost razmnoževanja in razširjanja kopij: Kopije se sme prosto prodajati, izmenjevati in razširjati kot del večjega dela, zbirke ali samostojno. Ne sme biti omejitve glede količine informacij, ki se sme kopirati. Prav tako ne sme biti omejitve pri tem, kdo lahko kopira informacije in kje se informacije lahko kopirajo.
  • Svoboda za razširjanje izpeljanih del: Da bi imel vsakdo možnost izboljševati delo, licenca ne sme omejevati svobode razširjanja spremenjene različice (oz. pri fizičnih delih, del, ki so izpeljana iz izvirnika), ne glede na namen tovrstnih sprememb. Pri tem se lahko postavijo nekatere omejitve, opisane v nadaljnjem besedilu, pri zaščiti osnovnih prostosti ali pri pripisu avtorja.

Dopustne omejitve[edit]

Osnovnih prostosti ne omejujejo vse omejitve uporabe in razširjanja del. Zahteve za navedbo avtorja, za simetrično sodelovanje (t. i. "copyleft") in za zaščito osnovnih pravic štejejo med dopustne omejitve.

Opredelitev prostih kulturnih del[edit]

Da bi bilo delo prosto, mora biti opremljeno z licenco proste kulture, oz. mora' njegov pravni status nuditi enake osnovne prostosti, kot so navedene zgoraj. Posamezno delo je namreč lahko neprosto na drugačen način, ki omejuje osnovne prostosti. Dodatni pogoji, da je delo lahko prosto, so naslednji:

  • Dostopnost izvornih podatkov: Kadar je končno delo rezultat kompliacije ali obdelave izvorne datoteke ali več izvornih datotek, morajo biti poleg dela pod istimi pogoji na razpolago tudi vsi osnovni izvorni podatki. To so lahko zapis skladbe, modeli za 3D-prizor, podatki za znanstveno objavo, izvorna koda računalniškega programa in drugi podobni podatki.
  • Uporaba prostega formata: Pri digitalnih datotekah formata, pod katerim je delo na razpolago, ne smejo ščititi patenti, razen če je po vsem svetu neomejeno in nepreklicno dovoljena uporaba patentirane tehnike. Čeprav se iz praktičnih razlogov občasno lahko uporabijo neprosti formati, mora biti za to, da je delo prosto, na razpolago prosti format.
  • Brez tehničnih omejitev: Delo mora biti na razpolago v obliki, v kateri zgoraj naštetih prostosti ne omejuje noben tehnični ukrep.
  • Brez kakršnih koli drugih omejitev: Delo ne sme biti predmet pravnih omejitev (patentov, pogodb itd.) ali drugih omejevalnih določil (npr. pravic zasebnosti), ki bi krnila zgoraj naštete prostosti. Delo lahko uporablja obstoječe pravne izjeme avtorskih pravic (za navedbo avtorsko zavarovanih del), vendar so prosta dela samo tisti njegovi deli, ki so brez dvoma prosti.

Z drugimi besedami, kadar koli uporabnik ne more pravno ali praktično izvrševati svojih osnovnih prostosti, delo ni in se ga ne sme imenovati "prosto".

Dodatno branje[edit]

  • Licenses - za razpravo o posameznih licencah in o tem, ali ustrezajo tej opredelitvi.
  • History - za avtorje in ozadje te opredelitve.
  • FAQ - za nekatera vprašanja in odgovore.
  • Portal:Index - za tematsko specifične strani o prostih kulturnih delih.

Različica[edit]

Nove različice te opredelitve bodo objavljene takoj, ko se bo o predlaganih spremembah oblikovalo soglasje (doseženo neposredno ali z glasovanje, v skladu z authoring process). Za osnutke se uporablja številčenje 0.x, za večje spremembe 1.x, 2.x .., za manjše spremembe x.1, x.2 ... Manjša sprememba nastane, kadar se besedilo spremeni tako, da ne vpliva na obseg obstoječih ali hipotetičnih licenc, ki jih pokriva ta definicija.